Na to fotko bi se lepo dalo vrisati "pot". Jaz sem se ustrašila tistih plošč in si z desnim "obvozom" pristop primerno zabelila , nazaj grede pa je šlo čez plošče brez problemov.

Ravne plošče so tudi naju pregnale v desno in nama zabelile vzpon. Na trenutke se nama je zdel vzpon potem celo hujši kot npr. na Morež, a morda sva temu sama kriva. Na vrhu naju je presenetila kovinska skrinjica z vpisno knjigo. Kako malo obiska je deležna Šplevta govori podatek, da nas je bilo letos vpisanih vsega 15 planincev.
Za nazaj sva izbrala kar greben proti sedlu, ki pa je na čase zelo razmajan. Potem sva se spustila v strm žleb, ga prečila in prišla ven ravno pri tistih strmih ploščah, ki se nama potem niso zdele več tako hude
Še to: Vsa tura je opisana v dvojini. Tokrat na turi nisva bila z ženo, temveč s kolegom Branetom, starejšim planincem, tudi doma iz Bohinja.